Znanstveno ime: Salvia rosmarinus

Opis

Kar zadeva značilen videz rožmarina, ta zimzeleni grm zraste do višine približno enega metra in pol do dveh metrov. Njegova stebla so debela in razvejana, ob vznožju olesenela, na njih pa prevladuje sivkasto lubje. Listi so ozki. Na prvi pogled spominjajo na drobne iglice, so zelo aromatični, na površini sijoči, spodaj pa precej sivi in kosmati.

Cvetovi so drobni beli, vijoličasti do modrikasti, ki čudovito dišijo in se pojavijo pozno spomladi ali v začetku poletja. Posamezna socvetja se oblikujejo v zgornjih listnih pazduhah in so sestavljena iz približno 5 do 10 posameznih cvetov, ki tvorijo zvončasta socvetja. Plod rožmarinovega žajblja je rjavkasta, drobljiva trda koščica.

Zanimivo

Rožmarin je nekdanji rod rastlin, ki je nekoč spadal v rod Rosmarinus. Vendar se je zaradi rezultatov molekularnih fitogenetskih študij v 21. stoletju ta delitev spremenila in rožmarin je postal del širšega rodu Salvia.

Trenutno v to kategorijo spada le nekaj vrst, poleg tega pa so vključeni tudi njihovi naravni križanci. Vse predstavnike pa lahko opišemo kot zimzelene aromatične grmovnice ali polgrmovnice, ki rastejo predvsem v Sredozemlju ali severozahodni Afriki. Zanje so značilni ozko kopjasti ali linearni listi svetlo do temno zelene barve.

Najbolj znana vrsta zgoraj omenjenega podrodu je vsekakor rožmarin (Rosmarinus officinalis). Včasih se je imenoval rožmarin, danes pa ga morda poznate tudi pod novejšim imenom, in sicer rožmarinov žajbelj (Salvia rosmarinus)

Po novem sistemu je rožmarin uvrščen v družino Lamiaceae. Gre za zimzeleni grm, ki ga pogosto gojijo v okrasne namene, uporablja pa se tudi v kozmetični industriji, kot zdravilna rastlina ali aromatična začimba. Poleg tega so ga v preteklosti uporabljali v kadilih, iz njega izdelovali vence ter z njim krasili praznične mize in poročne šopke.

Rastišče

Ta rastlina izvira iz Sredozemlja, kjer še danes uspeva v naravi. Uporabljali so ga že stari Grki in Rimljani, ki so iz rožmarina pripravljali vino, ki naj bi pomagalo pri zdravljenju srčne slabosti. Poleg tega so verjeli, da prinaša srečo in da je simbol ljubezni ali zveste poroke, zato so ga tkali v poročne tančice in včasih celo v kraljeve krone.

Latinsko ime Rosmarinus je nastalo z združitvijo besed ros in marina. V prevodu pomeni morska rosa, kar se nanaša na njeno prvotno območje razširjenosti v bolj suhih krajih ob morski obali.

Trenutno rožmarin gojijo v Angliji, Srednji in Vzhodni Evropi ter Združenih državah Amerike. Vendar na teh območjih običajno ne uspeva, saj ne more preživeti ostrejših zim. Rožmarina pri nas ne boste videli v naravi, razen na primorskem. Vendar je ta aromatična rastlina našla svoje mesto na številnih lokalnih vrtovih in v lončkih.

Učinkovine

Kar zadeva učinkovine, ki jih vsebuje rožmarin, so tako kot pri drugih zeliščih še posebej pomembna eterična olja. To so na primer verbenon, cineol, borneol, limonen ali kafra. Poleg tega je za rožmarin značilna vsebnost flavonoidov, kot sta luteolin ali diosmetin, diterpenski grenčine, tanini (do 8 %) in različne kisline (rožmarinska, ursolna, oleanojska, kavna ali klorogenska kislina). Poleg tega je rožmarin tudi vir železa, kalcija in vitamina B6

Kakšni so učinki rožmarina?

Rožmarin se že od nekdaj uporablja v ljudskem zdravilstvu. Ima številne pozitivne učinke na človeško telo, zaradi katerih ga je vsekakor vredno poskusiti tudi v različnih pripravkih, kjer ima pomembno vlogo. Na voljo sta na primer rožmarinovo mazilo ali rožmarinovo eterično olje.

Najprej je treba omeniti, da je rožmarin eden od učinkovitih naravnih antioksidantov, kar pomeni, da pomaga ščititi telo pred oksidativnim stresom. Tako zmanjša verjetnost nastanka škodljivih prostih radikalov ali jih pretvori v manj reaktivna ali nereaktivna stanja, s čimer omeji proces oksidacije, ki bi lahko motil normalno delovanje človeškega telesa.

Poleg tega je rožmarin znan tudi po protivnetnih učinkih. Rožmarinovo olje naj bi na primer pomagalo zmanjšati vnetno aktivnost v tkivih, ki je odgovorna za nastanek otekline, bolečine in splošne togosti. Zato je koristen za ljudi, ki se pritožujejo zaradi bolečin v mišicah, lahko pa je tudi dobro zdravilo za revmatoidni artritis ali protin.

Med drugimi lastnostmi rožmarina so antibakterijski in protiglivični učinki, ki se lahko zelo razlikujejo glede na več različnih dejavnikov, kot so kraj nahajanja, podnebne razmere ali čas nabiranja. Dokazano je, da rožmarin zavira rast bakterij, kot sta Escherichia coli in Staphylococcus aureus, ter zmanjšuje njihovo odpornost na zdravljenje, saj lahko premaga neprepustnost njihovih membran.

Kot kažejo številne študije, lahko uporaba rožmarina pozitivno vpliva tudi na prebavni sistem in delovanje jeter. Sprošča gladke mišice, povečuje proizvodnjo želodčnih in prebavnih sokov ter pospešuje izločanje žolča. Tako aktivira lastne antioksidativne obrambne mehanizme, pomaga pri zdravljenju različnih prebavnih težav in je lahko uporaben tudi kot preventiva pred zastrupitvami s hrano.

Po ljudskem zdravilstvu je rožmarin uporaben tudi kot sredstvo za lajšanje bolečin, poleg tega pa pomaga tudi pri odpravljanju stresa. V študiji, v kateri so sodelovali študenti zdravstvene nege, so ugotovili, da lahko vdihavanje rožmarinovega olja zmanjša srčni utrip, ki je na primer tesno povezan s kratkoročno tesnobo. Znižuje tudi raven stresnega hormona kortizola, ki lahko v večjih količinah prispeva k nespečnosti ali spremembam razpoloženja.

Kot ena redkih rastlin je rožmarin znan tudi po tem, da zvišuje krvni tlak, zato se uporablja za zdravljenje hipotenzije. Pomaga pa tudi pri izboljšanju krvnega obtoka, kar lahko zagotovi boljši pretok krvi v zgornjih in spodnjih okončinah. To lahko pomaga na primer ljudem, ki trpijo za Raynaudovim sindromom. Njihovi prsti postanejo krvavi in obarvani ob stresu ali prehladu, ker se lokalne krvne žile nenaravno skrčijo.

Poleg tega rožmarin zmanjšuje občutek utrujenosti in na splošno pomaga umiriti bolnikovo telo, deluje kot naravni antiseptik (na primer v obliki ustne vode) in se uporablja kot zdravilo na primer za prehlad. Učinkovito pa je tudi kot sredstvo za zatiranje alergijske reakcije in lajšanje njenih simptomov. Poleg tega je priporočljiv za ženske, ki želijo zanositi, saj spodbuja pravilno prekrvavitev medeničnega dna in maternice, pomaga pa tudi pri zdravljenju izcedka ali uravnavanju menstrualnega cikla.

Ali ima rožmarin neželene učinke?

Čeprav je rožmarin priljubljeno zdravilo, ga je treba uporabljati zmerno. O ustreznem odmerku se je najbolje posvetovati z zdravnikom, ki lahko najbolje oceni učinek rastline na telo posameznega bolnika. Rožmarina ni priporočljivo uporabljati med nosečnostjo ali dojenjem, izogibati pa se ga morajo tudi otroci, mlajši od 5 let.

Poleg tega se rožmarin uporablja tudi v kozmetiki. Ker spodbuja zdravje kože, ki ji vrača svež videz in vitalnost, je lahko osnova za različne kožne tonike, mila ali kreme. Čisti tudi pore in je še posebej primeren za problematično kožo.

Za nameček je seveda priljubljeno tudi eterično olje rožmarina, ki vzbuja občutek miru in lahko povzroči prijetno sproščenost. Uporablja se lahko na primer kot dodatek za kopeli. Rožmarin je našel svoje mesto tudi v aromaterapiji in se uporablja za izdelavo rožmarinovega repelenta, ki zanesljivo odganja škodljive žuželke (rožmarin naj bi deloval tudi proti klopom).

Rožmarin v kuhinji

Rožmarin je zelo aromatičen, sveži listi imajo precej blažji vonj, ki pa postane veliko bolj izrazit, ko jih posušimo. Po okusu je zelo osvežujoč, oster in rahlo grenak. 

Rožmarin se najpogosteje uporablja za aromatiziranje teletine, jagnjetine, ovčetine ali perutnine, dodaja pa se tudi pečenim ribam in različnim nadevom. Poleg tega lahko doda zanimiv okus in aromo zelenjavnim solatam, testeninam ali mesnim kroglicam. Poleg tega je priljubljen tudi krompir z rožmarinom, pogosto pa se postreže tudi rožmarinova omaka. 

Kako gojiti rožmarin?

Kar zadeva primerne rastne razmere, je to rastlina, ki obožuje sonce. Zato se najbolje počuti v toplem in svetlem okolju, ki ni preveč vlažno. Prav tako vam ni treba skrbeti za neposredno sončno svetlobo, ki jo rožmarin dobro prenaša. 

Za rožmarin so primerna alkalna, peščeno-ilovnata tla, med rastno sezono pa je dobro rastlino redno gnojiti. Pri prezimovanju rožmarina je primerna temperatura med 3 in 10 °C, zalivanje naj bo minimalno, vendar mora biti življenjski prostor svetel.

Če želite začeti gojiti to rastlino, se gotovo sprašujete, kako razmnoževati rožmarin. Vendar to sploh ni težko. Rožmarin lahko na primer poskusite vzgojiti iz semen ali ga razmnožite s potaknjenci. Dolgi morajo biti približno 10 do 15 centimetrov.