Znanstveno ime: Pulmonaria officinalis

Pljučnik - prve sprehode po spomladanskem gozdu običajno zaznamuje pljučnik, eden od simbolov začetka zeliščne sezone. Občudujem raznolikost lepih cvetov pljučnika, saj so pisana paleta vseh odtenkov rožnate in vijolične barve. 

Običajno ga najdemo v skupinah, zato včasih obarva gozdno temo z nenavadno lepoto. Nabiranje plučnika je enostavno, saj raste na gosto in v čistih sestojih. Nabiramo ga lahko dvakrat na leto. Najprej, takoj na začetku cvetenja, nabiramo stebla s cvetovi. Listi se nabirajo pozneje, ko so dovolj veliki, kar je večinoma mesec dni po cvetenju. Oba pridelka posušimo in shranimo ločeno, čeprav imata obe drogi enako uporabo. 

Pljučnik je ena od mladih zdravilnih rastlin. Uporabljati so jo začeli šele v 18. stoletju, ko so za vse pljučne bolezni priporočali poparek iz cvetov in svežih listov. Ta določena uporaba se je odrazila v imenu rastline in se je ohranila še danes. Čaj iz cvetov in listov pomaga pri vseh boleznih pljuč in dihalnih organov, kot so pljučnica in bronhitis, astma, kašelj, izkašljevanje krvi, zapora pljuč itd. Pljučnik spreminja gostoto krvi. Če ga uživate, je priporočljivo piti veliko tekočine.

Pljučnik lahko uporabljamo tudi samostojno, vendar so glede na posamezno bolezen primerne kombinacije z drugimi rastlinami. S tem se izboljša terapevtski učinek, ublaži pa se tudi neželeni učinek pljučnika na strjevanje krvi, ki ga čista droga nekoliko poveča. Ljudje z visoko sedimentacijo ne smejo jemati pljučnika samostojno ali dolgotrajno.

Pljučnik je dober tudi pri poškodbah sluznice žrela in želodca po zaužitju koncentriranega alkohola, vroče hrane ali pijače, kemikalij in podobno (opekline, opekline ustne votline, požiralnika).
Mlade spomladanske liste pljučnika, aromatizirane z limoninim sokom in medom ali sladkorjem, priporočamo kot zdravo solato.