Pomladanski jeglič je zelišče, ki spada med prve glasnike pomladi. Poleg tega lahko pozitivno vpliva na človekovo zdravje, zato je tudi zanimivo zdravilno zelišče.

Jeglič najdemo predvsem na azijski in evropski celini, tudi v hladnejših krajih. Znano je, da raste tudi pri nas.

Je trajnica in zraste do največ 25cm. Korenina je valjasta, listi pa so prizemeni in rastejo v rozeto. Rastlina ima lepe rumene cvetove in kot ena od glasnic pomladi cveti od začetka aprila (običajno do sredine maja). Med aktivnimi snovmi v jegliču so predvsem saponini, flavonoidi, flavoni, glikozidi in eterična olja.

Uporabni deli: uporabljajo se cvetovi, korenina ali korenine, včasih pa tudi listi.

Med zdravilnimi učinki najprej omenimo njegovo učinkovito sproščanje sluzi. Hkrati olajša izkašljevanje in na splošno pozitivno vpliva na kašelj. Priporoča se tudi pri resnejših boleznih dihal, kot sta bronhitis in pljučnica. Pozitivno vpliva tudi na presnovo ter deluje diuretično, uspavalno in blago odvajalno. Poskusite ga lahko tudi pri glavobolih ali za lajšanje visokih temperatur.

Poleg notranje uporabe ga lahko uporabljate tudi kot obkladek, na primer pri artritisu. Mazilo iz cvetov primule pomaga pri sončnih opeklinah, tinktura pa pri težavah z mastno kožo. Vendar pa uporabe jegliča ni mogoče priporočiti vsem ljudem. V večjih odmerkih je namreč lahko nekoliko strupena, zato je ne smejo uporabljati bolniki, ki jemljejo zdravila za redčenje krvi, in nosečnice. V manjših količinah pa naj ne bi škodovala.

Gojenje
Priporočljivo je, da semena posejete jeseni, saj bodo takrat deležna naravne stratifikacije. Lahko pa jih pred sajenjem v zemljo za 1 do 2 meseca postavite tudi v hladilnik. Kalitev traja približno mesec ali mesec in pol. Zelišče ne mara neposrednega sonca, ceni pa prepustno in rahlo vlažno zemljo, v kateri mora biti veliko hranilnih snovi. Pri prezimovanju je priporočljivo uporabiti kopreno.