Znanstveno ime: Silybum marianum

Pegasti badelj z izjemnimi lastnostmi.

Pegasti badelj je enoletno ali dvoletno zelišče s slabo razvejano korenino, ki doseže do 2 metra višine. Rastlina lahko doseže 160 centimetrov. Steblo pegastega badlja je zaobljeno in oglato. Listi so v talni rozeti dolgi tudi do 40 centimetrov. Ostali listi so po obliki kopjasti, pernato luskasti z drobno trnastimi robovi. Listi so enojni, veliki od 3 do 7 cm, vrh rastline je sestavljen iz nepravilnih bodičastih lističev. Cvetovi so rdeče-vijoličasti, približno 4 cm dolgi, z belo venčno cevko in se pojavljajo od junija do avgusta na severni polobli ter od decembra do februarja na južni polobli. Plod je sploščen, bleščeč, svetlo do temno rjav nekaj milimetrov dolg. Če je pegasti badelj enoletna rastlina, spomladi tvori rozeto bodičastih listov z belimi žilami. Konec junija se na steblih pojavijo vijolično rdeča socvetja, ki se pozno poleti razvijejo v plodove. 

Izvor in razširjenost

Pegasti badelj verjetno izvira iz Sredozemlja, Male Azije in Kanarskih otokov. Jahn in Schoenfelder sta domovino rastline umestila v gorska območja Krete in Grčije. Drugi vir navaja, da je pegasti badelj doma na obali jugovzhodne Anglije. Rastlino zdaj najdemo daleč od njenih dveh potencialnih domov, od Severne Amerike prek Avstralije in Nove Zelandije, kjer velja za invazivni plevel, do Irana in Srednje Azije. Tako se je rastlina verjetno sekundarno razširila v Srednjo Evropo in se tu udomačila. Za farmacevtsko industrijo se rastlina zdaj pogosto goji v Avstriji (predvsem v regiji Waldviertel), Nemčiji, na Madžarskem, Poljskem, Kitajskem, v Argentini in tudi na Češkem.

Uporaba

Pegasti badelj se včasih uporablja kot dekorativni element v vrtnarstvu (impresivna rast in lep videz), posušeni cvetovi pa se lahko vključijo v suhe šopke kot okras. Ko zraste, je pegasti badelj uporaben tudi kot obrambno zelišče na robu posestva, saj je kot naravna ograja učinkovitejši od katere koli mreže. 

Sestavine iz semen pegastega badlja so bile v številnih študijah ugotovljene kot potencial za številne bolezni, vključno z zdravljenjem bolezni jeter, preprečevanjem in zdravljenjem raka ter podporo pri zdravljenju zastrupitev po zaužitju strupenih gob. Leta 2007 so bili v podatkovni zbirki "www.cochrane.org" objavljeni rezultati 18 dosedanjih kliničnih raziskav, v katerih so ocenjevali učinek vsebnosti plodov pegastega badlja pri skupno 1 088 bolnikih z alkoholnim hepatitisom in/ali hepatitisom B, C ali boleznijo jeter, ki jo povzročajo virusi.

V enem od člankov so opisane koristi rednega uživanja vsebine plodov pegastega badlja pri nekaterih vrstah raka (prostate, kože, dojk in materničnega vratu) ter pozitiven učinek na limfocite T, kar ima protivnetni učinek. Verjetno ne gre le za mehanizem povečanja jetrnih encimov, ampak tudi za zaščito določenih tkiv, čeprav je najbolj opisano in deklarirano jetrno tkivo.

Nekatere sestavine izvlečka semen pegastega badlja naj bi bile po nekaterih podatkih pomembni antioksidanti. Antioksidativni učinek sestavin pegastega badlja naj bi bil tako močan in pomemben, da naj bi imel celo protivnetni učinek, poleg tega pa naj bi v človeškem telesu podpiral stanje in delovanje nekaterih sestavin imunskega sistema.

V eni od študij je priporočena vsebnost nekaterih semen pegastega badlja za podporo normalni prebavi, za podporo čistilni funkciji jeter kot naravno razstrupljanje ali za čiščenje prebavnega trakta in krvi. Številni avtorji priporočajo, da se po prekomernem uživanju alkohola uživa pegasti badelj. Drugi viri opisujejo koristi dajanja pegastega badlja pri okvarah jeter, ki jih povzročajo zdravila, pa tudi pri okrevanju, po obsevanju, kemoterapiji in dolgotrajnem jemanju antibiotikov.

Poleg tega je vsaj delno dokazano, da vsebina zmanjšuje koncentracijo sladkorja v periferni plazmi, prispeva k normalnemu delovanju srca pri nekaterih bolezenskih stanjih ter na splošno podpira delovanje in stanje srca in ožilja. Te snovi naj bi očistile prebavila, sestavine pegastega badlja pa naj bi imele blag odvajalni učinek. Ne sme nam uiti, da naj bi nekateri flavolignani imeli delni protivirusni in protirakavi učinek.

Ljudska medicina

V ljudskem zdravilstvu temelji uporaba pegastega badlja na izkušnjah z uporabo zelišča, zlasti pri boleznih jeter in žolčnika. Vendar pa nekateri izvlečki podpirajo uporabo zelišča kot močnega antioksidanta, protivnetnega in zaščitnega sredstva proti boleznim jeter.

Aktivne snovi

Najpomembnejša in biološko najbolj učinkovita sestavina pegastega badlja je silimarin, ki ga je v semenih rastline 4-6 %. Za boljšo predstavo vam povem, da silimarin pravzaprav ni ena sama kemikalija, ampak je precej kompleksna mešanica polifenolnih molekul, ki vključuje sedem kemijsko sorodnih flavolignanov (zlasti silidianin, izosilibin A in B, silibin A in B, silikristin in izosilikristin) in en flavonoid (taksifolin). Včasih v literaturi naletimo na silibin, ki je delno prečiščena frakcija silimarina, ki vsebuje mešanico dveh diastereoizomerov, silibina A in silibina B, v razmerju 1:1. Olja vsebujejo do 35 % nenasičenih maščobnih kislin (linolna, oleinska, linolna in arahidonska) ter manjše količine nasičenih maščobnih kislin (stearinska, palmitinska, kaprična). Druge sestavine so eterična olja, sluzi in beljakovine.

Tradicionalno odmerjanje

Najučinkovitejša oblika zdravljenja je uživanje zdrobljenih semen in plodov. Z neposrednim uživanjem semen se namreč učinkovine učinkovito absorbirajo, kar zagotavlja celo neposreden dostop vsebine v črevesje, ki je mesto delovanja. Najprimernejša so zdrobljena semena, ki niso prišla v stik s kovinami in niso bila izpostavljena temperaturam, višjim od 80 °C. Semena pegastega badlja se tako jemljejo v količini 3-4 g 3-4-krat na dan na prazen želodec, tj. približno 2 uri po jedi ali 30 minut pred njo. 

Gojenje

Ročno nabiranje je za nekatere posameznike skoraj nemogoče, saj je vsaj precej neprijetno in lahko nevarno. V Evropi se obiranje izvaja enkrat letno, med avgustom in septembrom, približno 2-3 tedne po cvetenju. Pred zorenjem se celoten sadež odreže in pusti v suhem in zračnem prostoru, da dozori. Posušena semena so brez vonja in grenkega okusa.