Znanstveno ime: Santolina chamaecyparissus

Nemški rožmarin je vrsta, ki naravno naseljuje suha pobočja v južni Franciji in Sredozemlju. Arabske kulture ga že stoletja uporabljajo kot zdravilno rastlino.

Kaj zbiramo? Cvetove
 

Učinki na zdravje
Proti krčne in protivnetne lastnosti nemškega rožmarina so uporabljali za zdravljenje pikov žuželk in za izločanje parazitov pri otrocih. Uporabljal se je tudi kot obkladek na rane, da bi pospešil celjenje in tvorbo tkiv.

Ostala uporaba
Pod volnene preproge so polagali plasti listov, ki so odganjale molje.
Koristen je v vrtu če ga posadimo pod vrtnice ali okoli njih, ker preprečuje, da bi jih napadli škodljivci.

Nemški rožmarin je čudovita pokrovna rastlina, ki še posebej pritegne pozornost s svojimi modro-srebrnimi, drobno narezanimi majhnimi listi. Je zimzelena, zato krasi vrt vse leto. Poleti ponuja tudi cvetenje v obliki majhnih, temno rumenih glavic, podobnih kamilici, vendar brez belih cvetnih listov. Listi ob dotiku oddajajo zanimiv, precej močan, pikanten vonj.

Rastlino je mogoče gojiti, ker je v celoti je odporna na vsaj -24 °C.

Gojenje
Razmnožuje se tako, da spomladi vzamete mehke potaknjence z rastline ali polzrele potaknjence z ne cvetočih stebel pozno poleti do zgodnje jeseni. Je trpežna, trajna, zimzelena, aromatična rastlina; uspeva v prepustnih tleh in na polnem soncu. Množično sajenje potaknjencev je najuspešnejši način vzpostavitve žive meje. Po cvetenju ali oblikovanju pozno spomladi obrezujte. Če je zemlja preveč hranljiva izgubi barvo.