Zeliščarstvo ima dolgo zgodovino, ki sega vse do prazgodovinskih časov. Ljudje so takrat uporabljali zelišča za zdravljenje različnih bolezni in težav ter za pripravo hrane. V kasnejših obdobjih so zelišča igrala pomembno vlogo tudi v slovenski kulturi in tradiciji, zlasti na podeželju.

V srednjem veku so zelišča prvovrstno uporabljali kot zdravila in začimbe. V času renesanse so v zdravilstvo začeli upeljevati tudi nova odkritja glede zdravilnih učinkovin. Ljudje pa so se kljub temu še vedno zanašali predvsem na tradicionalne metode zdravljenja z zelišči.

V 19. stoletju se je z razvojem farmacevtske industrije in s tem sintetičnih zdravil, uporaba zelišč v zdravilstvu začela drastično zmanjševati. Kljub temu so v večji količini na podeželju še vedno uporabljali tradicionalna zdravila na osnovi zelišč.

V 20. stoletju je zanimanje za zelišča spet začelo naraščati. V drugi polovici 20. stoletja so se začela organizirati društva in organizacije, ki so se ukvarjale s proučevanjem zelišč in njihove uporabe. Začeli so organizirati delavnice in seminarje, kjer so se ljudje lahko naučili o zeliščih in njihovi uporabi.

Danes se nas s pridelavo in prodajo zelišč ter pripravo izdelkov na osnovi zelišč ukvarja vedno več. Prav tako narašča povpraševanje in število ljudi, ki se za reševanje svojih tegob obrnejo na tradicionalne metode zdravljenja. Učinkovitost zelišč oz. zeliščnih učinkovin pa je seveda vse bolj priznana tudi s strani sodobne medicine, zaradi pozitivnih vplivov na telo pa se neredko uporablja v kozmetiki.

Zasaditve zelišč so se skozi zgodovino spreminjale in prilagajale različnim potrebam in trendom. V srednjem veku so bila zelišča zasajena predvsem v samostanskih vrtovih in vrtovih plemičev. V renesansi so bili vrtovi oblikovani v bolj simetričnem slogu, z zasaditvami zelišč v geometričnih oblikah. Konec 19. stoletja pa so bili vrtovi oblikovani v stilu "angleškega modernega vrta", zelišča in ostale rastline so bile zasajene v slogu, ki je poudarjal naravno razporeditev in videz.

Dobro je vedeti!

Strokovnjaka, ki se ukvarjata z zelišči sta zeliščar in fitoterapevt vendar med njima obstaja razlika.

Zeliščar je oseba, ki se ukvarja s pridelavo in predelavo zelišč. Zeliščar ponavadi nima formalne izobrazbe na področju zdravstva, največkrat samo na področju pridelave in predelave zelišč, morda pa tudi za pripravo tradicionalnih pripravkov.

Fitoterapevt je strokovnjak na področju uporabe zelišč v medicini. Fitoterapevti so običajno izobraženi na univerzitetni ravni in znanje o zdravljenju z zelišči pridobijo na podlagi znanstvenih raziskav. Fitoterapevt običajno uporablja celostni pristop k zdravljenju, pri katerem upošteva zdravstveno stanje posameznika in njegove individualne potrebe.

V vsakem primeru je pomembno, da se pri uporabi zelišč za zdravljenje posvetujete s strokovnjakom, ki ima ustrezno izobrazbo, znanje in izkušnje na tem področju ter da se držite priporočenih odmerkov in načinov uporabe.

Igor Foršček, zeliščar